Kaj se je zgodilo? Kam se drvi? Vse izgleda tako, da vsak lahko ponori. Ker so nori časi. Nekje smo izgubili vrednoto stika z resnico, spoštovanja le te, pa sočutja in sožitja. In to je globalen pojav. V prvem planu je igra velikih, ki temelji na manipulaciji, napuhu in nenasitnem pohlepu, pri čemer je zahod prednjačil.

Toda, ko smo mi, zahod, izgubili vrednote, smo prodali dušo. Iz nje sedaj vijeta jeza, egoizem in strah. To politiki s pridom uporabljajo in ljudje, ki ne zaupajo več skupnemu dobru in vrednotam sprejemanja drugačnosti in solidarnosti, tej jezi sledijo. Sledijo lažem, ščuvanju, kdor bolj zmerja, boljši je. In tisti, ki želijo notranji mir, se pred tem umikajo. Se ne borijo in ne rečejo nič. Ne sicer vsi. In vsem tistim ki se ne umikajo, bi bilo treba izreči priznanje, za trud, za človekovo dostojanstvo in vse tisto kar so trudoma prigarale generacije pred nami in kar tako hitro izgubljamo.

Edina rešitev je reset vrednot družbe, ki je nujno potreben in to čimprej. Treba je najti način, da bo dostojanstvo ljudi ponovno vredno, da bo izkoriščevalska mentaliteta egoizma padla in to se lahko zgodi le s spremembo zavesti. Le to je potrebno dvigniti na višjo raven, za začetek pa bo dovolj, da se bomo imeli radi. Mislim...Radi sami sebe. Imej se rad. Ne moreš dati drugim tistega česar nimaš sam zase.

Tako se začne. In pri marsikateremu tudi konča. Dejstvo pa je da je to osnova vsake zdrave duše. In stoji ob resnici bistva zgodbe, kjer nekdo, ki ima resnično rad samega sebe, pazi nase in se ne jezi, ne sovraži in ne uničuje svojega notranjega miru, kar pomeni, da ga ne uničuje tudi ostalim. In notranji mir, tega ne pozabim, je največja človekova vrednota. Če ne bomo spoštovali nobenih pravil več, potem dragi prijatelji, prihaja dan, ko ga ne bo imel nihče več. Ko sovraštvo prepoji družbo, se le tej ne piše nič dobrega. Tako uči zgodovina.